Sonček je topil sneg
Prav v nasprotju z ledeno hladnimi dnevi v začetku februarja nas je klanovce Ljubljane 1 na Pokljuki presenetilo preprijetno toplo vreme. Slečeni iz bund smo se zgodaj popoldne odpravili proti koči, ki nas je čakala v osrčju pokljuških gozdov. Pot do tja se nam je zdela neverjetno kratka, a smo se kmalu spomnili zakaj. Dve leti nazaj smo do iste koče gazili po skoraj pol metra snega.
Ko smo v hiši zakurili, smo nekateri odšli pripravljat ogenj, drugi pa so se lotili kepanjaJ Nekateri mojstri so uspeli držati korak z obema aktivnostma. Imeli smo dovolj snega in tako smo začeli graditi še iglu, ki smo ga nato dokončali naslednji dan. Tako je delu klana minil čas do prihoda druge skupine klanovcev. Skupaj smo se odpravili v hišo kjer smo povečerjali, zunaj ob ognju pa smo se še pozabavali.
Drugi dan je prvi vstal pečekurc, ki je odlično opravil tudi delo voditeljev, saj je poleg toplote v bajto vnesel še pekoč dim, ki je seveda dobro zbudil vse navzoče. Popoldne nas je obiskal pater Gregor, ki je za nas daroval mašo. Do takrat pa smo si čas zapolnili z zastavicami, kepanjem, gradnjo igluja in mnogovrstnimi debatami pri osebnem spremljanju. Spomnili smo se tudi vseh, ki zaradi boljših ali slabših razlogov niso mogli z nami. Po lepi maši, ki je potekala v notranjosti hiše, smo preživeli še lep večer, ki smo ga zaključili ob polnoči. Virgil in Jan sta noč prespala v igluju, Neža, Maja in Katarina na balkonu, Jure, Klemen, Klara in Judita ter Nina pa v kamri.
Zbudili smo se v prelep dan, ki smo ga po pospravljanju in polurni hoji do Mrzlega studenca proslavili na sladici v najbolj znani blejski slaščičarni. Doživeli smo prelep vikend, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. Pokljuka, še pridemo!!!