Steg Zelenih zmajev - Ljubljana 1

Bil je lep sončen dan in skavti Ljubljana 1 smo se že ob skavtski sedmi uri zjutraj pojavili pred cerkvijo za Bežigradom. Najprej sem zagledala V. K. in nato še vse ostale, ki so čebljali, čakajoč na Marjeto. Kaj je sledilo? Vse tri naše lepe skavtske molitve, torej volčičja, četina in klanovska, igrica bum in obešanje rutk (okoli vratu). Potem smo se le odpravili k avtobusni postaji in počakali na avtobus LPP, številka in črka 19B, ki nas je prijazno odpeljal vse do Brezovice. Kako lepo. Takrat se je čisto zares začel izlet stega, kot si ga ne morete predstavljati. Rose na travah so se komaj začele topiti, ko smo se Zeleni zmaji morali že pošteno potiti. Šli smo v hrib po čudnih bližnjicah, kjer so nam pot popestrile nevarno viseče veje, strohneli hlodi in zaraščeno grmičevje. Naš orientacijski vodja Klemen je izbral sila izvirno pot, zato smo jo še krajšali z navadnim plezanjem v drn in strn. Moja psička Messi, ki je prav tako smela biti skavtska družba, je že zavohala prvi sendvič in ga skoraj odgrznila neki voljkuljici iz roke. A vse ob svojem času, na vrhu jih je nato pojedla še četi in klanu. Od Jana je izmoledovala še piškote in smoki, Jure pa je kot vedno skakljal naokoli s fotoaparatom. Sonce je na ta mali hribček, sveto Ano, ob tej uri priklicalo še druge pohodnike, ki so že nadlegovali Virgila s standardnimi vprašanji kdo smo skavti in zakaj so rutke zelene…. No, skavti ne bi bili to, če se ne bi igrali kraje zastavic ter uprizorili Martina Krpana. Ob določeni uri se je našim voditeljem zazdelo, da je čas za odhod. Začuda smo odšli tokrat po drugi poti, ki je bila za spoznanje manj adrenalinska.  A skrbi so bile odveč, saj smo to nadoknadili spodaj, ko smo postopali okoli najglobjega naravnega jezera v Sloveniji, jezera v vasi Jezero, ki je tako globoko, da se v njem vsake toliko kdo utopi. Ker nisem verjela, je Jaka na svojem fancy telefončku takoj preveril na Wikipedii- kraško jezero je globoko 47 metrov in je naravni spomenik. Sledilo je še nekaj iger okoli teh sumljivih jarkov, ampak ta dan smo vseeno preživeli vsi, lepo pa tudi zagotovo.